Hladne kleti za vroče dni

Poletna vinska razvajanja

Zadnjo pomladno soboto je v središču Ljubljane že zadišalo po poletju. Živahnega dogajanja med ulicami ni pokvarila niti kaplja dežja. Je pa zato preteklo toliko več kapljic dobrega vina. Prestolnica z dogodkom Poletna vinska razvajanja združuje vse slovenske vinorodne pokrajine, čeprav Ljubljanska kotlina ni znana po svoji vinorodnosti.

Če se dogodka niste mogli udeležiti, lahko vinarje obiščete sami. Izkoristite lepe sončne dni in organizirajte svojo vinsko pot po Sloveniji. Veseli vas bodo!

Vinarje najdete v SelectBox paketu Raziskovanje okusov. Za vse željne informacij o dogodku pa vas vabimo, da preberete nadaljevanje zgodbe. Pa še to: se vidimo naslednje leto!

Staro Ljubljano so tisto popoldne preplavile belo-zelene barve. Od Tromostovja pa vse do mestne hiše se je vila skoraj nepretrgana vrsta več kot 60 stojnic. Na razdalji, ki se jo vsak drug dan prehodi v slabih treh minutah, so se zdaj mimoidoči lahko zadržali celo popoldne. Obiskovalce je s svojimi odličnimi dobrotami namreč pozdravila že deveta Ljubljanska vinska pot. Na enem mestu so se zbrali vinarji iz vseh slovenskih vinorodnih dežel – od Prekmurja do Slovenske Istre. Vsako leto lahko obiskovalci poskusijo vina in druge dobrote. Poleg tega, da lahko izdelke kupijo, se ponuja edinstvena priložnost, da o njih spregovorijo s pridelovalci. Zgodbe vinarjev o zgodovini njihovih kleti in o poti od trt do žlahtnega vina imajo prav poseben čar. Anchor

Med sprehodom so bile oči ljudi priklenjene na stran, kljub temu, da so ljudje hodili naravnost. Nihče ni mogel iti ravnodušno mimo, četudi bi se trudil. Pogled nase je privabljalo nešteto barvitih steklenic vin, penin in drugih žlahtnih pijač. Še največji poznavalec verjetno ne bi znal našteti vseh. Tradicionalna poletna vinska pot je še enkrat dokazala, da je Slovenija zelo raznolika dežela.

Vinorodna tla Štajerske, natančneje Slovenskih Konjic, so na stojnice pripeljala rubinastordečo modro frankinjo iz vinske kleti Zlati grič. Njen bogat okus je ustvarilo večmesečno zorenje v hrastovem sodu. Ta ”plemkinja” je zrasla v vinogradih nekdanjih Konjiških gospodov. Poleg nje se današnji gospodar posestva Zlati grič pohvali z edinstvenim Konjičanom, ki je sicer zvrst štirih sort belih vin. Nad njim so bile navdušene predvsem dame, saj je zaradi svoje sadne note prijetno piten.

rest_zlati-gric-vinogradniski-dvorec

Iz po vinu vsem znanega Jeruzalema, nekje pri vratu slovenske kokoši, je prišel traminec največjega slovenskega vinarja P&F Jeruzalem. Njihove steklenice vin prepoznamo po značilnih živorumenih nalepkah. Vina so cenovno zelo dostopna, a to ne pomeni, da so kaj manj kvalitetna. Zaradi njegovega polnega okusa ga lahko mirne vesti nadomestimo s sladico.

jeruzalem-ormoz-679x472_selectbox

Da pa ljubitelji vin ne bi obnemogli med degustacijo, je Ljubljanska vinska pot poskrbela za nekaj pod zob. Mlajši obiskovalci, ki sicer niso pokušali vin, so bili najbolj navdušeni nad s čokolado oblitimi vaflji. Za pravo lakoto pa je s sendvičem z govejim jezikom in šmarnogorskim ričetom s kračo poskrbela lokalna Gostilnica 5-6 kg.

Gostilnica-5-6_Sendvič-s-pujskom_679x472

Sladkosnede, še posebej čokoholike, je navdušilo prav posebno vino iz Hiše Kunej. Združili so namreč svoje znanje iz pridelovanja vina in čokolade. Ustvarili so aromatizirano pijačo na osnovi vina imenovano Chocolat Imperial. V globoko temni pijači so se združili okusi rdečega vina in temne čokolade. Tudi ta pijača je, tako kot ostala sladka vina, navdušila predvsem predstavnice nežnejšega spola.

Na stojnicah z drugega konca Slovenije, z obronkov Dragonje, pa je k pokušanju privabljalo vrhunsko ekološko pridelano vino. Klet Rodica Truške se za svojo naravno pridelavo vin pohvali tudi s certifikatom ministrstva. Ponosni so na tradicionalno pridelavo, predvsem pa na to, da vinu ne dodajajo substanc, na primer žvepla. Dandanes je zaradi vse več umetnih dodatkov še kako pomembno vedeti, od kje prihajajo naše dobrote in iz česa so narejene.

Vinska-klet-Rodica_vinski-sodi_679x472

Tradicija pa se ni obujala samo v pogovoru z vinogradniki, temveč tudi s pesmijo in plesom ljudskih godcev in folklornih skupin. Nastopajoči, oblečeni v tradicionalne slovenske noše iz različnih pokrajin, so se vrteli ob ljudskih ritmih, ob glasu harmonike in slovenske pesmi. Za piko na i je ponos slovenskim koreninam utrdil potop vina v Ljubljanico. Z njim so obudili mit o Povodnem možu, ki je v valove reke privabil mlado Urško. Po izročilu se je Povodni mož pojavil med plesom na Starem trgu, nato odplesal z Urško v Ljubljanico on se pred potopom vina v reko prikazal s svojo izbranko pod Tromostovjem.

Iz večno vetrovne Vipavske doline, kjer morajo biti trte še posebej trmaste, da kljubujejo naravi, so svoja vina pripeljali Ferjančičevi. Radovedneže so poučili o njihovi avtohtoni vrsti belega suhega vina. Zelén že z imenom pove, da je njegova barva bolj svetlo zelenkasta kot rumena. Po vinogradnikovi hčeri Sanji pa je dobilo ime njihovo sladko zlatorumeno vino, ki je zelo aromatično.

vina_Ferjančič_679x472

Čudovit izlet po najboljših kleteh vam želimo! 🙂

 

Smo katero od vaših priljubljenih doživetij pozabili? Sporočite nam idejo v komentarju ali pa nas razsvetlite na SelectBox Facebook strani.

Pobrskajte tudi po gourmet paketih SelectBoxmorda se pravo doživetje za vas skriva tam! Še več – podarite doživetje nekomu, ki je pravi gurman, naj brbončice tokrat razvaja z vašo zaslugo!